V današnji dobi, ko je video produkcijska oprema na dosegu vsake roke, je (že) možno slišati izjave, da je snemanje povsem preprosto, saj le pritisneš tipko za snemanje. To je sicer deloma resnično, kar pa omogoča zelo napredna tehnologija. Na snemanjih tako ni več potrebna skoraj 10 članska ekipa, da upravlja LE s kamero (da jo prenese, sestavi, nastavi, vstavi dragocen filmski trak, jo upravlja, nadzoruje, potiska po tračnicah, …). Isto funkcijo, na profesionalen način v najširšem obsegu, lahko danes opravi dvo do tri članska ekipa. Seveda pa ne smemo pozabiti še na ostale člane video produkcijske ekipe, kot so režiser, asistent režiserja, svetlobni tehnik, avdio tehnik, scenograf, vizažist, igralci, montažer, 3D oblikovalec in drugi.
A produkcijski del niti ni najzahtevnejši del celotnega procesa video produkcije, saj predstavlja okvirno 5-10% celotnega procesa produkcije. Največkrat spregledan proces je predprodukcija, pri kateri je potrebno podrobno in skrbno začrtati celotno produkcijo, ki posledično vpliva na proces postprodukcije. Namreč zaradi slabo načrtovanega procesa predprodukcije, zgodba in nenazadnje kvaliteta končnega izdelka, ne vzdržita namena – nepovezani kadri, nepremišljene scene, premalo dinamike, izguba rdeče niti, slabi igralci, nepremišljena kostumografija, slaba osvetljenost scen, nesmiselna režija, slaba montaža, nelogična vizualizacija, … Tovrstni video morda s strani kupcev sploh ne bo opažen, o njem se ne bo veliko govorilo, kot bi si to želel naročnik in tako posledično ne bo dosegel prodajnega namena, zaradi katerega pa se je naročnik odločil za izdelavo videa. V najslabšem primeru lahko ima video celo nasproten učinek.
Le malokdo se namreč zaveda, da dobro načrtovana predprodukcija precej zniža strošek produkcije in postprodukcije. Stroški pa so lahko še znatno nižji, če pri predprodukciji aktivno sodeluje tudi naročnik.
Predprodukcijski del zahteva veliko priprav, usklajevanj z željami in pričakovanji naročnikov ter časa od povpraševanja do realizacije. Manjši projekti zahtevajo več tednov predprodukcijskega časa, večji projekti pa tudi več mesecev. O sami izvedbi predprodukcije pa je govora šele po potrjenem proračunu projekta in predstavljenem briefu. V mnogih primerih (predvsem v tujini) je tudi izdelan brief vštet kot strošek priprave na projekt. Da pa bi si lažje predstavljali potek predprodukcije in zakaj je vsaka od točk nujna pri tem procesu, si preberite v nadaljevanju.
1.) Briefing
Vsaka resna video produkcija naročniku pripravi (plačljiv) briefing, preko katerega predstavi produkcijo in njena dosedanja dela. Prav tako poskuša opisati videnje realizacije omenjenega projekta in stroškovne primere. Posebej pa se mora posvetiti še ostalim točkam potencialnega projekta, kot so namen končnega izdelka, tip video izdelka, sporočilna vrednost, stil naracije… Gre torej za široko predstavitev kreativne ideje video izdelka, ki zajema zasnove vizualizacije, izbiro vrste osebnosti in nastopajočih statistov, stil glasbene podlage in govora, časovno opredelitev izvedbe produkcije in predstavitev izvedbe predprodukcijskega dela. Končni brief je lahko tudi več deset stranski dokument, ki je ob morebitni potrditvi in podpisani pogodbi projekta, tudi odskočna deska za snovanje ideje. Potrebno je še dodati, da je brief z opisanimi kreativnimi idejami last produkcije ali agencije in jih lahko naročnik uporabi v realizaciji z drugimi izvajalci le z odkupom kreativne ideje.
2.) Snovanje ideje
Pri izdelavi zgodbe vsakršnega filma ali TV oglasa, je potrebno opredeliti vse točke realizacijskega procesa. Raziskovanje in sestavljanje opornih točk poteka v sodelovanju z naročnikom. Natančno se pregleda in preuči vse naročnikove zahteve, od tega kaj vse želi vključiti v video, kako bo potekala zgodba, pa vse do ciljne publike. Tekstopisec mora na podlagi naročnikovih dosedanjih materialov pripraviti tekste, ki bodo temelj zgodbe videa. Poudari značilnosti, ki predstavljajo določeno vrednost podjetja (kaj si predstavljajo pod “inovativne”, kaj pod “zanesljive”, …), na kakšen način se do sedaj prikazujejo na trgu in predlaga nove načine kreativnega prikazovanja podjetja na trgu. Okvirno se že razmišlja tudi o karakterjih nastopajočih, ali bodo to znane osebnosti, v primeru promocije na domačem trgu ali pa bodo te osebnosti z drugimi značilnostmi pritegnile zanimanje ciljne publike. Zelo pomemben je tudi izbor lokacije, ki jo je prav tako potrebno predhodno pripraviti. Po končanem snovanju ideje lahko v grobem ocenimo strošek produkcije (potrebna oprema, uporaba animacij v končnem videu, montaža, …). Strošek produkcije in postprodukcije je lahko za naročnika znatno nižji, če pri predprodukciji sodeluje tudi sam (prispeva k iskanju lokacij, izbor avdio podlage, lasten speaker, iskanje statistov, pisanje tekstov, …).
3.) Oblikovanje ideje in scenarija
Ko z naročnikom uskladimo vse informacije (zahteve in želje) ter pripravimo tekst, se celotna ideja združi v obliko scenarija, na podlagi katerega se izdela storyboard (snemalna knjiga). Scenarij je pomemben zaradi podrobnosti čisto vsake lokacije. Razdelati je potrebno vse informacije, kako bi kakšen kader izgledal, kdo bodo nastopajoči (moški/ženska/otrok, starost nastopajočih) ter kakšna bodo njihova oblačila (običajna/poslovna garderoba, barva oblačil), koliko se bo nastopajoče videlo, ali mora vizažist obdelati samo roke ali tudi obraz, noge. Razdelati je potrebno tudi potek vsakega kadra, pričetek kadra, njegovo nadaljevanje in povezovanje z naslednjim kadrom. Namreč, če se morda kasneje skozi video vračamo na isto sceno, je potrebno omeniti tudi ta vidik, saj je vsak premik lokacije ZELO zamuden. Poleg tega je potrebno razdeliti tudi informacije, ki se bodo poleg videa še prikazovale (teksti/animacije), kakšen avdio tekst bo podlagal posamezne kadre, kako podrobno se je treba spustiti v prikaz določenega kadra, itd. Šele iz tako podrobno razdelanega scenarija se lahko sestavi snemalno knjigo, ki zajema popolnoma VSE kadre, ki jih je potrebno posneti. Snemalna knjiga tako nudi že okviren končni izgled videa in ji je potrebno slediti v vseh opredeljenih podrobnostih. Namreč le en pozabljen kader lahko podre zgodbo končnega videa. Dodatni snemalni dan pa znatno poveča strošek projekta v breme podjetja ali celo produkcije.
4.) Izbira lokacij za snemanje
V kolikor snemanje obsega veliko različnih lokacij, ki so bile zamišljene že med samim oblikovanjem ideje, je potrebno tovrstne lokacije tudi poiskati. In zagotovo vsaka lokacija ni nujno tudi najboljša lokacija. Če se bo na primer snemalo kader s cerkveno poroko, je potrebno najti lepo ohranjen tako zunanji, kot tudi notranji del cerkve. Čeprav je morda cerkev lepa, ne sme biti locirana sredi neugledne industrije. Hkrati je potrebno v samem notranjem delu upoštevati še prostor za obilico produkcijske opreme. Iskanje lokacij tako zahteva ogromno časa in kompromisov, vedno pa je treba upoštevati, da več kot je kompromisov povezovanja različnih lokacij za eno sceno, več časa se bo potrebovalo za produkcijski del in posledično tudi strošek.
5.) Organizacija projekta
Še zadnja alineja v predprodukcijskem delu predstavlja organizacijo produkcije. Povezovanje vseh členov produkcijske ekipe, tudi morebitnih zunanjih sodelavcev, organiziranje lokacij, kjer se lahko po potrebi tudi prespi, še posebej v primeru, da je vožnja z več vozili časovno potratna, s čimer so povezani tudi stroški nastanitve. Pomembno je tudi poskrbeti za hrano za vse udeležence snemanja, koliko dodatnih prompov bo še potrebno najti za vsako lokacijo, id. Spisati je potrebno tudi urnik snemanja, od katere do katere ure je snemanje mogoče še na zunanjih lokacijah (opoldne, ob najvišjem soncu, je najslabše za dobre posnetke, popoldne pa je sonca le še omejeno), kar pa je ključno tudi pri snemanju kadrov pri notranjih lokacijah. Če ni nikakršne svetlobe skozi okna v prostor oziroma je ta slaba, lahko posnetek kaj kmalu izpade neprijeten za oko.
Ob koncu predprodukcijskega procesa, ko je vse splanirano in natančno zastavljeno, lahko steče produkcijski del, pri katerem se celotna ekipa potrudi, da naredi vse v zastavljenem roku. Celotna ekipa pa točno ve zakaj je tam in kaj je njihova naloga, kaj se v kakšnem kadru potrebuje od opreme, potrebne luči in njihova postavitev in na kakšen način se mora posneti. Za tem sledi le še postprodukcija, ki tudi zahteva svoj pomemben čas in znanje. Profesionalno izdelan video tako opraviči dolgotrajen in dragocen postopek.
(B.J)
